JKA Slovenija je že peto leto zapored organizirala veliko mednarodno »karate delavnico«, ki ji v žargonu borilnih veščin pravimo »Gasshuku«. Kaj pomeni beseda Gasshuku, tudi večina karateistov ne ve prav dobro. V Schlatt-ovem »Karate Dictionary«sem našel zanimivo razlago. Če vprašate japonskega mojstra borilnih veščin, kaj pomeni beseda Gasshuku, vam bo skoraj vsak odgovoril, da je to nek grozno naporen dogodek, ki postane prijeten šele tedaj, ko se konča. Čeprav je v tem malo resnice, pa za tiste, ki redno vadijo, le ni tako hudo. Za naše razmere prirejen prevod  besede Gasshuku pomeni:  treniramo skupaj in se družimo. Oba dela sta enako pomembna.

Celje na karate zemljevidu sveta
Posebna privlačnost letošnjega dogodka v Celju je bila v tem, da so ga vodili kar 4 veliki japonski mojstri. Mojster Sawada, ki že vrsto let poučuje karate v Belgiji, mojster Naito, ki deluje v Italiji, mojster Takahashi, ki je profesionalni trener na sedežu JKA v Tokiu in seveda »naš« veliki mojster in prijatelj Tanaka, eden najboljših karateistov in učiteljev karateja vseh časov. Tako za slovenske kot tudi za tuje mojstre karateja je bilo pomembno tudi to, da je bilo na seminarju v Celju mogoče opravljati  izpite za mojstrske naslove od prvega do petega dan-a JKA, prvič pa je bilo moč v kakšni evropski državi opravljati tudi izpite za pridobitev mednarodnih JKA licenc za inštruktorje, izpraševalce in sodnike. Tudi  zato je bila letošnja udeležba rekordna, saj se je je udeležilo kar 255 karateistov iz 10 držav. Od tujcev je bilo največ Italijanov in Madžarov, prvič pa sta prišla tudi 2 mojstra iz Turčije. V primerjavi s podobnimi dogodki v drugih državah je Celjski karate seminar zanimiv zato, ker traja štiri dni in sta prva dva dneva namenjena posebnemu izobraževanju trenerjev, druga dva dneva pa vsem karateistom, ne glede na doseženo stopnjo. Prav zaradi te specifike celjsko »karate delavnico« obišče veliko število evropskih in svetovnih karate mojstrov in učencev karateja, ki si želijo učiti veščin spoznavanja karate umetnosti od največjih mojstrov karateja na svetu.
Na uradni otvoritvi sta udeležence delavnice pozdravila veleposlanik Japonske v Sloveniji Maruyama Shigeharu in državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Republike Slovenije dr. Branko Lobnikar.  Najbolj pa so nas presenetili  v ignoranci do tako velikega dogodka, ki ga je konec koncev vodil največji živeči mojster karateja in japonski veleposlanik, slovenski mediji na čelu z RTV Slovenija, ki so tako pomemben dogodek popolnoma ignorirali. Na žalost jih zanimajo samo škandali in z njimi povezane atrakcije.

V spoznavanju karateja ni bližnjic
Tudi letos je mojster Tanaka vsem prisotnim razkrival nove skrivnosti učinkovitega tradicionalnega karateja JKA (Japan Karate Association), ki so potem, ko jih obvladaš, zelo preproste. Je pa pot do tega spoznanja zelo dolga in naporna. Ne velja zaman izrek, da v spoznavanju karateja ni bližnjic. In prav v tem je čar tradicionalnega karateja, saj ne glede na to, koliko ga obvladaš, obstoja še zelo veliko tistega, česar se moraš še naučiti. Prav zato je vadba tradicionalnega karateja »Do« pot brez konca, po kateri hodimo in se učimo do konca življenja.
Po končani vadbi v soboto so bili izpiti. Udeležilo se jih je veliko kandidatov, ki so pokazali odlično znanje in obvladovanje karateja in njegovih tehnik. Na koncu je mojster Tanaka le nekaterim povedal, da so izpite opravili, večino pa je pustil v negotovosti rekoč, da bo še premislil. Lahko si predstavljamo, kako so bili vsi nervozni.
Ker je sestavni del besede Gasshuku tudi druženje, je bilo v soboto zvečer družabno srečanje v Hotelu Faraon, kjer je  že takoj na začetku srečanja mojster Tanaka razglasil rezultate izpitov, kar je bilo izjemno prijetno doživetje posebno za vse tiste, ki so bili dolge ure v negotovosti. Zavladalo je zelo sproščeno vzdušje, veliko je bilo prijateljskih pogovorov, novih poznanstev in prijateljstev, pa tudi dobre hrane in pijače ni manjkalo, kot se za takšno srečanje tudi spodobi. Mojster Tanaka ni le dober karateist in učitelj karateja, temveč ima tudi izjemen občutek za vodenje družabnih srečanj. Že po tradiciji so morali predstavniki vseh držav zapeti vsaj eno pesem. Zanimivo je bilo opazovati različne nacionalne temperamente in melodije. Še posebno zanimiv je bil nastop Japonske, ki ga je  vodil mojster Tanaka, pri tem pa so mu uspešno pomagali  ostali predstavniki Japonske.
V nedeljo, po končani vadbi, je nastopil čas za fotografiranje. Poleg skupne fotografije vseh udeležencev, so mnogi izkoristili priložnost in se fotografirali z japonskimi mojstri in ostalimi prijatelji, kot poseben spomin na tako izjemen dogodek.
In potem smo se razšli. Ostal pa nam je prijeten spomin, da smo bili aktivni udeleženci velikega, zelo dobro organiziranega in vodenega srečanja, na katerem smo se spet veliko naučili, se srečali s starimi prijatelji in pridobili veliko novih.
Prihodnje leto bomo skušali vse še izboljšati, saj v »karate do« velja pravilo, da ne glede na to, kako dobro nekaj narediš, si moraš z vsemi močmi prizadevati, da bi naredil še bolje. Upamo tudi to, da bodo mediji končno spoznali, da celjski karate seminar ni tako obroben dogodek v slovenskem prostoru, da bi ga, kot to počno že vrsto let, obravnavali kot neko povsem marginalno in nepomembno zadevo.